Praznik je na prvem mestu priložnost druženja, saj gre pri praznikih za zadovoljevanje sociološke potrebe po druženje, hkrati pa za obeleževanje posebnih dni v naših koledarjih. Ločimo tradicionalna praznovanja, povezana s sončnimi obrati in z ritmi med temi sončnimi obrati in pomembnimi dogodki, pa praznovanja, ki jih povežemo s pomembnimi vsebinami naših področij življenja in osebne praznike.
Sociolog Andrej Fištravec pravi: »V urbani kulturi je stik z naravo zmanjšan, kultna dimenzija pa je vedno priložnost, da se naredi praznovanje na bolj prefinjen način.« Na bolj prefinjen način pa lahko praznujemo tako osebni praznik, npr. rojstni dan, kulturni praznik, martinovanje, novo leto ali pa ne nazadnje tudi praznovanje zmage nogometne reprezentance.
Aktivno sodelovanje pri pripravi praznovanja
Pri pripravah na praznovanje in med samim praznovanjem smo lahko čim bolj aktivni. Sodelovanje v nekem prazničnem ali kulturnem dogodku je za marsikoga pomembno. Npr. že preprosto postavljanje drevesca povezuje, prav tako petje himne na tribunah nogometnega stadiona med tekmo in po njej.
Nogometno slavje je praznik
Praznovanje po nogometni tekmi je velik dogodek. Ostaja v spominu, še dolgo po zmagi. Šal z napisom Slovenija nas spominja na zmago in naše občutke ob njej. Kot pravi Fištravec: »Dežela spominov nam osvetljuje pot v prihodnost.« To je tisto, kar je odlično. Tako praznik dobi smisel.
Priložnost za kulturo
Ob množičnih praznovanjih se manj razvija visoka kultura, močno pa množična kultura, namenjena torej večji množici ljudi in temu primerno nižje kakovosti, da zadovolji potrebe večine.
Kakršna koli so že množična praznovanja, naj gre za martinovanje, silvestrovanje ali pa praznovanje zmage nogometne reprezentance so torej priložnosti za organizatorje, ki lahko množici ponudijo nekaj drugačnega, nekaj novega, nekaj žlahtnega. Na takih praznovanjih organizator in ne nazadnje tudi oblast dobi priložnost za vzgajanje množice, ki se ji lahko ponudi nek kulturni presežek, dobrodelno akcijo, športno udejstvovanje ali kaj drugega.
Po nogometu veselica, pa nič drugega?
Se sprašujete, kako bi bilo to videti na praznovanju zmage nogometne reprezentance v Mariboru? Organizatorji bi morali navijačem ponuditi nove pesmi, nove himne, nova besedila …
Tako pa so se bolj kot ne osredotočili na vipovce in zadovoljevanje potreb velikih gostov – upali so, da bodo Rusi pustili v nočnih klubih in v igralnicah veliko denarja, a njihova reprezentanca je izgubila, tako z zapravljanjem ruskega denarja ni bilo nič. Za izbrane Slovence pa sta bila pripravljena hrana in jedača. To pa je bilo skorajda vse.
Naslednji dan je pač reševala situacijo Ljubljana, pa še ta s starimi pesmimi in himnami. Tudi organizatorji ljubljanskega slavja niso naredili bogve kaj več.
V končni fazi – zakaj ne bi ponudili v tistem trenutku kake humanitarne akcije? Mogoče pa je v Sloveniji kje nadobudni mali nogometaš, čigar družina nujno potrebuje humanitarno pomoč. Priložnosti, kako narediti slavje z dodano vrednostjo je veliko, le videti jih moramo!
Martinovo je praznik svetlobe
Pa poglejmo še primer martinovanja, ki je lahko praznik pijančevanja ali pa gurmanski praznik, ne nazadnje tudi kulturni. Od organizatorja in prireditelja praznovanja je odvisno, kaj bo ponudil za martinovo svojim povabljencem. Martinovo je namreč praznik, ki ob začetku vse bolj temačnih zimskih dni prinaša svetlobo in toploto. Ob primernem praznovanju se duhovna dimenzija praznika lahko odlično izpostavi. Organizirajo se lahko slow foodi, pa literarni večeri, na katerih bi brali pesmi o vinu, pa še marsikaj drugega.
Potrošniško zasnovana praznovanja
V veliki meri so praznovanja narejena potrošniško z aktivno komponento druženja, s katero zadovoljujemo, kot smo že rekli sociološko potrebo po druženju. »Manj je aktivne komponente sestavljanja vsebine druženja,« ugotavlja Fištravec.
Torej: večina ljudi se dosti rajši neobvezno druži na praznovanju, kot pa da bi aktivno pripravljala že pred praznikom vsebino praznovanja. Ste se že kdaj ‘prepirali’, ali boste kak praznik ali srečanje obeležili zgolj z druženjem, celo ‘pijanko’, ali s kulturnim in bogatim programom? To je to. Če ste bolj za prvo varianto, ste v večini, če ste bolj za vzvišeno praznovanje v manjšini.
Množica te potegne vase
Poglejmo samo praznovanje zmage nogometne reprezentance nad ruskimi nogometaši, ki nas je povedla na svetovno prvenstvo v Južnoafriško republiko – v past navijaške subkulture se je ujel tudi predsednik Danilo Türk. Fištravec pravi: »Moral je odreagirat na način, ki njemu ni lasten, kar je bilo zanimivo za videt.«
Pa vi? Vas množica potegne vase ali praznujete praznike na drugačen način?
