Kako še kaj doživeti s svojo pokojnino?

Se kdaj pa kdaj še vedno vprašate, kakšen je smisel vašega življenja sedaj, ko niste več aktivni, vsaj ne na način, kot ga pojmuje sodobna družba? Odgovor ni preprost! Predvsem pa ni enoznačen. Kolikor ljudi, toliko mnenj, bi najbrž lahko rekli.

Struktura slovenskih upokojencev je raznolika. Od zelo revnih do dokaj premožnih. Od častitljivo starih do pravih mladeničev. Predvsem pa se razlikujemo po svojih življenjskih izkušnjah, željah, potrebah, hotenjih, vrednotah, značaju in še po čem, kar oblikuje našo osebnost, tisto kar mi dejansko smo, naše bistvo, naša esenca.

Sama spadam najbrž v neko povprečje, vsaj kar se tiče financ in premoženja. In premoženje je v današnjem času žal še vedno pomemben oblikovalec našega življenja.

Ko se upokojiš, se mesečni dohodki kar precej nižajo. Možnosti za dodatni zaslužek pa ni prav veliko. Ko sem se upokojila, sem naredila pravo inventuro svojih dejanskih potreb. Kaj resnično potrebujem in česa ne? V tem potrošniškem času je pomembno ostati pravi gospodar svojih želja. Temu ne bi rekla varčevanje ali znižanje stroškov, temveč prestrukturiranje življenja.

Zdravje postane kar naenkrat zelo pomembno. Zaveš se, da brez zdravja lahko v starosti le vegetiraš in si v napoto svojim najbližjim. Če se te še niso lotile resne bolezni, potem je recept preprost in poceni: uravnotežena prehrana in vsakodnevno gibanje, dobri prijatelji, zdrav življenjski optimizem za reševanje problemov, ki se jim ne moremo izogniti in novi izzivi za bistritev duha in ohranjanje možganskih vijug. Tako naše fizično in mentalno zdravje lahko kar dolgo ostane stabilno.

Pa smo pri novih izzivih in pri tem, kako lahko s svojo pokojnino še kaj doživimo! Ne le preživimo!

Da se razumemo. Ne nagovarjam vas k hedonizmu ali da “umrete v bankrotu”, kot to slikovito opisuje ena od ameriških uspešnic. Želim le, da resnično premislite o tem, kaj bi želeli še doživeti in zakaj. Saj ste v življenjskem obdobju, ko lahko svojim željam in potrebam resnično pustite prosto pot. Priznajte, da ste na to kar pozabili. Življenje s svojimi omejitvami in utečenostjo je naredilo svoje.

Izbrskajte torej na dan svoje otroške želje in mladostna hrepenenja. Potrudite se, da bo vaše tretje življenjsko obdobje čas učenja; na kateremkoli področju že, ki vas zanima. Ker dokler se učimo, ostajamo mladi v duhu in srcu. Vem, marsikdo bo odgovoril, da mu skrb za vnuke, delo na vrtu ali vikendu, hobiji in druženje s prijatelji popolnoma zadoščajo za lepo in mirno življenje. Nič ni narobe, oziroma zelo prav, če je to res tisto, kar vas zadovoljuje in bogati, da se razvijate in rastete kot osebnost.

Poznam jih pa kar veliko, ki ob pogovoru o novih izzivih le zavzdihnejo: “Celo življenje sem si želel potovati in spoznavati nove kraje in nove ljudi. Pa nisem imel časa. Sedaj, ko sem v pokoju, pa imam čas, a nimam denarja!”

Jaz se prištevam k slednjim! Službeno sem kar precej potovala po tujini in vsakokrat sem se vračala z novimi spoznanji, ki so me obogatila. Prepričana sem bila, da bom po upokojitvi lahko vsaj enkrat letno odšla na kako potovanje v nove neznane kraje. Pa ne le gledat turistične zanimivosti, temveč spoznavat življenje. Zakaj bi “čez planke” lahko odhajali le TV voditelji, svetovni popotniki tipa Zvone Šeruga ali Benka Pulko, poslovneži in diplomati?

A usoda, tisti problemi, ki se nenadejano pojavijo in jih moramo strpno reševati, mi je zadnja leta naložila kar precej bremen in dolžnosti. Ni bilo denarja niti energije za uresničitev mojih želja. Lanskega decembra pa sem po nekem srečnem naključju lahko preživela mesec dni na čisto drugem koncu sveta, v toplih krajih, blizu ekvatorja, na otoku bogov. In bilo je res nebeško.

Da ne bo pomote! Ni šlo za poležavanje na plaži. Tega itak nikoli nisem marala. Odkrivala sem nov svet. Drugačen način življenja, povezan z neokrnjeno naravo, spoznavala sem prijazne ljudi in neštete možnosti za učenje in aktivno preživljanje časa. Poleg prijaznih domačinov sem spoznala tudi veliko tujcev, ki so na otoku preživeli nekaj mesecev, nekateri pa kar celo leto. In začuda, bili so približno moje starosti, upokojenci vseh narodnosti in poklicev. Po značaju pa enostavni, odkriti,vedoželjni in prijateljski. Takšni, kot sem jih iskala celo življenje, a sem jih srečala zelo malo.

Res, božanske počitnice! Kraj, kamor se moram vrniti, sem sklenila. Nekaj mojih prijateljic se je že navdušilo, da gredo z menoj. In zdaj smo začele razmišljati, kako te sanje uresničiti. Vsakdanje življenje tam je v bistvu cenejše kot pri nas. Glavni strošek je letalski prevoz. Ampak če preživiš tam nekaj mesecev ali celo leto, potem tudi ta strošek ni tako visok. In obrestne mere v bankah so znatno višje kot pri nas.

Ena od kolegic, ki ima v Sloveniji vikend, je že začela iskati možnosti, da ga odda in tako “zasluži” nekaj denarja. Vikend obišče namreč le parkrat na leto, pa še takrat bolj zato, da ga pospravi in prezrači. Tudi otroci so se naveličali hoditi tja. In takšnih neizkoriščenih vikendov in nepremičnin je v Sloveniji ogromno. V tem pogledu smo Slovenci zanesljivo prava svetovna redkost.

Moja prijateljica se je pogovorila z otroki in presenečeno ugotovila, da so navdušeni nad njeno idejo. Malo so pobrkljali po internetu in našli še druge možnosti. Svoj vikend lahko vključijo v eno od svetovnih omrežij za izmenjavo počitniskih kapacitet in si zagotovijo brezplačno bivanje v kaki drugi državi v zameno za svojo nepremičnino. Zdaj pa razmišljajo celo o tem, da vikend prodajo in z izkupičkom kupijo manjši apartma ali hišico v kakem bolj sončnem delu Evrope ali sveta. Možnosti je veliko. Od Portugalske in Španije, Grčije, Turčije pa vse do Avstralije, Balija ali Tajske. In vse te turistične dežele imajo odlično urejeno ponudbo nepremičnin za tujce, posebej še za upokojence. V času, ko v njej ne prebivate sami, vam objekt oddajajo, da se vam nateče nekaj denarja.

Druga kolegica pa ima veliko starejše, “meščansko” stanovanje. Po smrti moža ji je postalo preveliko in predrago. Namerava ga prodati in kupiti manjšega ali pa dve sobi oddati v podnajem.

Sama podobnih možnosti nimam. Zato bom morala kaj privarčevati in kaj malega zaslužiti, da bom imela za pot . Še vedno pa se s svojim stanovanjem lahko vključim v eno od omrežij za izmenjavo nepremičnin, kot sta Homeforexchange ali The hospitality Club in še številna druga. Zanesljivo pa vem, da bom naredila vse, da se moje želje uresničijo. Če si stvari močno želiš, se vedno najde pot.

Boste rekli, da je vse to teorija? Seveda! Teorija pač ostane teorija, dokler je ne preizkusite v praksi! Premislite in preizkusite! Pred vami so novi izzivi. Pojdite jim naproti. Napolnili vas bodo z novo energijo in polepšali vaše tretje življenjsko obdobje.