Skoraj vsak od Slovencev, po prednikih, izhaja iz kmečkega življa in v prehrambeni kulturi je svinjina še vedno zelo priljubljena.
Za koline so potrebne priprave in timsko delo. Pevska skupina se je učila staro pesem o furežu: “Prašička smo zredili, zdaj bomo ga lovili…” Člani kuharske skupine so izdelali domače rezance in jih ročno izrezali, gospodinje so skupaj s stanovalci napekle kekse, potice in ostalo pecivo po starih receptih. Na vajah za spomin smo se pogovarjali o kolinah nekoč in danes in se spomnili časov, ko še ni bilo zamrzovalnikov.
Dan je bil vremensko primeren – bilo je mrzlo, a suho. Nekaj stanovalcev je želelo biti od vsega začetka zraven. Bratje Sovič so se izkazali kot zelo spretni in izurjeni mesarji. Dela je bilo precej, a tudi nas je bilo veliko, tako, da smo malo delali, malo peli, malo pili in jedli… Po prihodu nazaj v dom, so na vseh skupinah pripravili pražena svinjska jetra, kislo repo ter krompir z ocvirki. Pevska skupina je na vseh skupinah s furežno pesmijo zaželela dober tek.
Po kosilu se je delo nadaljevalo, izdelava krvavic, klobas itd. Za dobro voljo je poskrbel še harmonikar, tako da smo se vmes tudi zavrteli in zavriskali. Koline so bile na jedilniku tri dni: krvavice, pečenka, kisla juha pa pečenice. Dobro, da imamo ob petkih brezmesni meni.
V Pegazovem domu smo prisluhnili željam stanovalcev ter jim omogočili ta star kmečki praznik, saj so koline res pravi kmečki praznik in v ljudeh tako tudi neizbrisno zapisane.
