To je zgodba o pritlikavcu, ki je postal mednarodno poznam govorec in ki z lastnim zgledom kaže pot, kako je pomembno, da se ne smilimo samemu sebi ne glede na vse.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=2whOqfcrBUE[/youtube]
Moja radovednost, ko brskam, berem, poslušam, me velikokrat pripelje do zgodb in ljudi, ki so v življenju iz praktično nič naredili zelo veliko. Predvsem v smislu osebnostne rasti in reševanja iz situacij, ki se večini normalnih ljudi zdijo brezizhodne, ti ljudje pa ne samo, da najdejo izhod, temveč celo postanejo zmagovalci. Eden takih je tudi Sean Stephenson. Če samo pogledate njegovo fotografijo, vam bo jasno, o čem govorim!
Že ob rojstvu so bili zdravniki skeptični, če mu je sploh usojeno živeti. Ima zelo redko bolezen osteogeneza. Ali si lahko predstavljate, kako je, če se rodiš z zlomljenimi kostmi!? V svoji mladosti se je bojeval z mnogimi hudimi zdravstvenimi težavami, visok je le okrog 70 cm in ostal je priklenjen na invalidski voziček. Spoznal je, da je bolečina neizogibna, trpljenje pa je opcija, ki jo lahko izberemo ali pa ne.
Psihoterapevt, govorec in Clintonov prijatelj
Vendar je ne glede na vse to uspel premagati vse ovire, doštudiral in se specializiral kot psihoterapevt. Ugotovil je, da fizičnega stanja ne more bistveno spremeniti, lahko pa spremeni psihično počutje. Postal je je tudi mednarodno poznan govorec. Veliko nastopa in piše knjige. S svojo zgodbo in pogledi je navdušil že milijone ljudi po svetu, med drugim tudi predsednika Clintona, s katerim prijateljuje.
Če boste kdaj naleteli na njegov video ali knjigo, toplo priporočam, da si vzamete čas. Ta človek ne sadi rožic, temveč je v polnem stiku z realnostjo. Vendar je kljub temu izjemno navdihujoč.
Proč z izgovori
V njegovi najnovejši knjigi Get of your but (prosti prevod Stran z« ampak«) Sean predlaga, da prenehate uporabljati besedo ampak: npr. to in to bi naredila, ampak…imaš prav, ampak…šla bi, ampak…! Vedno boste našli več izgovorov, zakaj ne, kot pa idej, kako bi. Vendar so to izgovori, ki nam onemogočajo, da bi živeli tako kot si želimo. To dokazuje tudi sam s svojim zgledom in življenjem.
Vsi naši strahovi
Glavni problem, da se ne lotimo stvari, ki si jih želimo, je strah. Obstajajo trije glavni strahovi, ki nas ovirajo. Prvi je strah pred neuspehom: kaj če mi ne bo uspelo, kaj če izgubim…Lahko beremo, govorimo, se izobražujemo, kako ta strah zaobiti, vendar je potrebno storiti nek fizičen korak. 42 km dolg maraton se začne s prvim korakom. Ta je težek, morda najtežji, vendar smo kasneje lahko kot snežena kepa, ki se vedno hitreje vali po hribu navzdol.
Drugi strah se izraža v stavku »ne vem kako, ne znam, ni časa…« Izgovori so zidaki zgradbe, ki se je reče Nedejavnost. Tretji strah je nesamozavest: občutek da ne ustrezamo standardom, ki smo si jih postavili v naši glavi ali jih je postavila družba: nisem dovolj dober.
Kakšen revež sem jaz!
Sean Stephenson pravi, da je doživel obrat v svojem življenju, ko se je nehal smiliti sam sebi, pri čemer so mu veliko pomagali tudi njegovi starši,m kot boste prebrali kasneje. V sebi ves čas vodimo nekakšne samogovore in ti so velikokrat negativni. Te samogovore moramo ustaviti. Če nismo pozorni, se male negativnosti razrastejo v velike.
Kaj, če se pokvari dvigalo?
Včasih pravimo, da je težko. Zamislite si človeka kot je Sean, invalida, ki je ostal v pokvarjenem dvigalu, glede na njegovo situacijo pa seveda ni dosegel rešilnega gumba Pomoč v sili. Niti ni pomembno, kaj je naredil Sean. Pomembno je, kaj bi vi naredili…
Komunikacija ali povezava
Zanimiva je tudi Seanova interpretacija besede komunikacija (angl. Communication), ki jo razlikuje od besede povezava (angl. Connection). Pri komunikaciji gre po njegovem za izmenjavo informacij, pri povezavi pa za izmenjavo naše humanosti. To razlikovanje oz. pretežna uporaba povezave namesto »gole« komunikacije je tista, ki nam lahko spremeni življenje.
Učna ura za starše.
Sean pravi, da so ga njegovi starši vedno usmerjali k tistemu, kar lahko in ne na vse kar ne more.Na dan so mu »dovolili« 15 minut na dan, ko se je lahko smilil samemu sebi, takrat so obrnili peščeno uro, ki se uporablja za kuhanje jajc. Predvsem pa ga niso skrivali kot grdega laboda ali nekoga, ki ne spada v to družbo. Takšna vzgoja mu je sigurno pomagala na njegovi poti do nekoga, ki je danes vzor ne samo bolnim ali invalidnim, temveč predvsem zdravim.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=1_4YpAHxAwA[/youtube]
