Centri za socialno delo za starejše

CSD se nahajajo v večjih regionalnih centrih oz. občinah po vsej Sloveniji. Pogosto starejši nimajo nikogar, ki bi za njih napisal prošnjo za sprejem v dom za starejše občane, nekateri potrebujejo doplačilo za oskrbo v domovih, spet drugi potrebujejo pomoč in podporo pri pridobivanju različnih statusov oz. doplačil in oprostitev plačil.

Najbolj pogosto pa starejši CSD uporabljajo kot vir informacij v zvezi z pomočjo, ki jo potrebujejo. Pogosto starejši šele na CSD izvedo za bližnji dnevni center za starejše, za to, da lahko pri nekaterih humanitarnih organizacijah dobijo materialno ali denarno pomoč, izvedo za dejavnosti Društva upokojencev in drugih organizacij, ki skrbijo za dvig kvalitete tretjega življenskega obdobja.

Vedno več je predvsem starejših oseb, ki ne morejo skrbeti zase in potrebujejo posredovanje pri postavitvi skrbnika, ki prevzame spremljanje in opravlja ključne zagovorniške vloge za starejšega. Skrbnik je častna funkcija in jo ponavadi opravljajo sorodniki, kadar pa teh ni, mora za skrbništvo nad osebo poskrbeti CSD.

Za invalide in starejše je pred kratkim prišla v veljavo oblika pomoči »družinski pomočnik« in eksperimentalno »oskrba v tuji družini«. Pri tem gre za financiranje oseb, ki skrbijo za osebo, ki je pomoči potrebna. Pri nekaterih CSD se dobro razvija tudi pomoč oz. oskrba starejših oseb na domu. To je podpora starejšim, da bi s tujo pomočjo čim dlje lahko ostali doma. Takšna oblika se razvija pogosto pri CSD ali pri domovih za starejše občane, v večjih občinah pa so to samostojne službe. Razvijajo se nove in nove oblike skrbi za starejše, vendar CSD in druge institucije težko nadomestijo osebno skrb svojcev, pogosto pa se temu zelo približajo in se starejši v novem okolju oz. z novo oskrbo dobro počutijo.

Seveda pa se starejši in tudi drugi lahko obrnejo na CSD v kakršnikoli stiski. Lahko gre za nadlegovanje sosedov, za prikrito nasilje v družini, finančno izsiljevanje ali za druge vrste pritiskov. Na CSD nudimo »prvo socialno pomoč« ki obsega pomoč pri prepoznavanju socialne stiske ali težave posameznika, oceno možnih rešitev, seznanjanje upravičenca z možnimi socialnovarstvenimi storitvami in dajatvami. Namenjena je uporabnikom, ki iščejo pomoč prvič.

Nadalje lahko na CSD starejše in tudi druge osebe dobijo osebno pomoč, ki je odvisna od potrebe upravičenca in njegove sposobnosti aktivnega vključevanja pri razreševanju stisk in težav ter aktivnega sodelovanja ključnih dejavnikov okolja oz. ustrezne organizacijske mreže stalnih sodelavcev. V glavnem gre za svetovanje, vodenje in urejanje v osebni stiski, ki temelji na dogovoru z osebo, ki to pomoč potrebuje.

Ureditev domske oskrbe

Za ureditev domske oskrbe se starejše osebe običajno same obrnejo neposredno na dom starejših občanov, kjer dobijo vlogo ter uredijo vse potrebno. Na CSD pa prihajajo predvsem tisti, ki plačila domskega varstva sami ne morejo zagotoviti. Oddati morajo zahtevek na predpisanem obrazcu na svojem lokalnem CSD, kjer so stalno prijavljeni. CSD odloča o oprostitvi plačila domske oskrbe. Kadar upravičenec sam ni plačilno sposoben, se ugotavlja, ali so plačilno sposobni njegovi družinski člani, saj so oni zavezani k doplačilu storitve. Če je uporabnik lastnik nepremičnine, se mu z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve v korist občine, ki prevzame zanj plačilo te storitve, prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino.

Občina financira stroške storitev v zavodih za odrasle, kadar zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila, določi pa lahko tudi dodatne oprostitve. (Pravna podlaga: Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 36/04; Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, Uradni list RS, št. 110/04, 124/04). CSD vsako leto v začetku leta preveri, ali upravičenci oziroma zavezanci, ki jim je bila priznana oprostitev, še izpolnjujejo pogoje, in za obdobje od 1. marca dalje na novo odloči o višini oprostitve na podlagi ugotovitve dejanskega stanja.

Družinski pomočnik za invalide oz. invalidsko upokojene

Pravica do izbire družinskega pomočnika je pravica, ki jo ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Za invalidno osebo se šteje oseba, za katero je pred izbiro družinskega pomočnika skrbel eden izmed staršev in je za to prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek. Oseba, ki je invalid po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb; ter oseba, kateri posebna komisija prizna pravico skladno z Zakonom o socialnem varstvu.

Družinski pomočnik je lahko le brezposelna oseba oziroma oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega. Imeti mora isto stalno prebivališče kot invalidna oseba oziroma je to eden od družinskih članov. Družinski pomočnik ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače oziroma sorazmernega dela plačila, če dela s krajšim delovnim časom.

Postopek uveljavitve pravice do družinskega pomočnika poteka na CSD, ki na podlagi mnenja pristojne komisije izda odločbo. Tako odloči o pravici do družinskega pomočnika vlagatelja in o primernosti predlaganega družinskega pomočnika. Družinski pomočnik mora skrbeti za invalidno osebo in najmanj enkrat letno poročati centru za socialno delo o izvajanju pomoči invalidni osebi (Pravna podlaga: Zakon o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 36/04 UPB; Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika, Uradni list SRS; št. 84/04).

Skrbništvo in odvzem poslovne sposobnosti

Kot smo omenjali, je skrbništvo oblika družbenega varstva za osebe, ki same ne zmorejo dovolj dobro skrbeti zase, ne glede na njihovo starost. Pogosto gre za posledico telesne ali duševne bolezni, invalidnosti, ki je pogosto povezana tudi z nizkim socialnim statusom. Skrbništvo je častna funkcija, ki jo opravlja brezplačno ponavadi sorodnik, redkeje CSD, samo v primeru kadar ni za to primerne osebe. Skrbnik ne more biti oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica, oseba, ki nima poslovne sposobnosti, oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca, oseba, od katere glede na njene osebnostne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške dolžnosti. Skrbnik podaja letno skrbniško poročilo CSD, v katerem poroča o svojem delu in stanju osebe pod skrbništvom. Skrbi za vzdrževanje oz. napredovanje zdravstvenega, finančnega in socialnega standarda varovanca.

V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi težje duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. V tem primeru CSD poskrbi za sprejem osebe v domsko varstvo, za vzdrževanje finančnega stanja in za druge obveznosti, ki jih ima oseba.

Na področju socialnega varstva večine storitev, ki jih izvajajo javne službe, ni treba plačati. Plačati je treba storitev »pomoč družini na domu« in »institucionalno varstvo odraslih« (domsko varstvo).

Obe storitvi plačamo glede na svoj socialni položaj. Če ne moremo plačati, jih namesto nas plača tisti, ki nas je dolžan preživljati. Največkrat je to zakonec ali otroci. Če teh ni ali pa ti ne morejo plačati, je plačnik teh storitev občina, v kateri imamo stalno prebivališče. Plačila smo lahko oproščeni delno ali v celoti, odvisno od naše plačilne sposobnosti.

Oprostitve smo lahko deležni le za standardno storitev, ne pa tudi takrat, ko se odločimo za nadstandard ali za storitev pri zasebnem izvajalcu brez koncesije.