Pozdravljeni! Ime mi je Barbara in sem poklicna oskrbnica hišnih živali na domu. Moje podjetje se imenuje Roka roki (www.roka-roki.si). Če greste na dopust ali službeno potovanje, ali pa imate dolge delovnike, priskočim na pomoč in poskrbim za vaše hišne ljubljenčke.
Dam jim hrano, jih peljem na sprehod, počistim za njimi, jih počešem, jim dam zdravila, se z njimi igram, oziroma storim vse, kar se dogovorim z lastniki. Seveda jih z veseljem tudi crkljam.
Pri svojem delu sem najbolj pozorna na dobrobit živali. Otrok staršem lahko pove, kaj počne vzgojiteljica v vrtcu, kaj pa živali? Ne morejo se braniti, povsem odvisne so od nas, zato je še toliko bolj pomembno, da z njimi ravnamo lepo.
Kot kvalificirana in poklicna oskrbnica živali na domu, ter kot predsednica Društva za zaščito živali Škofljica (www.dzzz-skofljica.si) doživljam pri svojem delu veliko lepega, opažam pa žal pa tudi veliko slabega ravnanja z živalmi.
Marsikaterega problema ne bi bilo, če bi ljudje dobro razmislili pred posvojitvijo, če so za žival res zmožni in pripravljeni skrbeti. (Pri tem nimam v mislih le hišnih živali, temveč tudi rejne živali (živina) ter prostoživeče, torej divje živali (damjaki, srne, noji, lame …), ki jih ljudje posvajajo za iste namene.)
Zakaj posvojiti žival?
Če razmišljamo o posvojitvi živali, bodimo pozorni na razloge, zakaj hočemo to žival imeti. Ali si to žival res želimo? Zakaj si jo želimo? Zaradi pritiska otrok, postavljanja pred znanci, ali jo res želimo zaradi nje same?
Mama, jaz bi hrčka pa ribice pa muco …
Pogost motiv za posvojitev živali je želja otrok, kar je en od najbolj zgrešenih motivov za posvojitev živali. Otrok si želi žival kot igračo in se je temu primerno hitro tudi naveliča. Nerealno je tudi pričakovanje staršev, da bodo otroci lahko skrbeli za žival, četudi je ta še tako nezahtevna.
Saj otrok ne zmore skrbeti niti zase, kako bo za žival? Koristno je za otroke, če odraščajo z živalmi, vendar jih posvojimo le, če si jih sami želimo in smo pripravljeni skrbeti za žival. Le na takšen način bomo dober zgled otrokom.
Žival kot darilo?
Ne dopustimo, da nam kdo podari žival za darilo in jih niti sami ne podarjajmo. Takšnih silnih presenečenj je bilo doslej že veliko, le redko se končajo dobro za žival, takšnih »daril« pa so polna tudi zavetišča. Obdarovanec, četudi je vesel, se ponavadi živali naveliča, ta pa ostane breme nekomu drugemu ali jo podarijo naprej, ali pa jo preprosto zavržejo. Druga darila odložijo na polico, žival pa …
Nešteto vprašanj. Kaj pa odgovori?
Nujno je, da preučimo svoje navade, stanovanje in okolje, v katerem živimo. Ali imamo ustrezno okolje za to žival? Nekatere živali imajo zelo dolgo življenjsko dobo. Ste vedeli, da lahko živi sivi žako tudi do 70 let? Osebno nasprotujem temu, da posvojimo živali s tako dolgo življenjsko dobo, zdi se mi sebično, saj živali ne moremo zagotoviti dobrega doma za tako dolgo časa. Vedimo, da so za te živali lahko stres že spremembe v stanovanju, denimo prebeljena stena, kaj šele menjava lastnika in doma …
Kaj bomo storili, če se bomo morali preseliti, zamenjati službo ali ostanemo brez nje? Kaj bo z živaljo, če se odločimo za otroka? Če se razidemo s partnerjem? Ima kdo od družinskih članov alergijo? Ali bomo zmogli plačevati stroške za veterinarja, ki so lahko tudi zelo visoki? Kam z živaljo med dopustom? Kdo bo skrbel zanjo, če zbolite? Kako se bo žival razumela z živalmi, ki jih že imamo?
Veliko ljudi zaradi takšnih okoliščin kasneje oddaja žival, čemur bi se lahko izognili, če bi dobro premislili o vsem že pred posvojitvijo, včasih pa v teh primerih prihaja tudi do nepotrebnega oddajanja živali.
Glede dopustov, službenih potovanj in bolezni ne bi smelo biti težav z varstvom, saj je tudi pri nas že precej podjetij, ki se ukvarjajo z varstvom živali na domu, ki je živalim bolj prijazno kot razni hoteli za živali. Pri iskanju učinkovitega varstva ne bodite pozorni le na ceno, temveč na to, da bo za žival poskrbljeno čim bolje.
Vedite, da je za žival stres že vaš odhod od doma, če pa bi morala oditi v njej neznano okolje, bo stres še hujši. Zato je bolje, če ostane doma, saj se bodo pri varstvu na domu upoštevale vaše želje ter navade živali. Bodite pozorni tudi na kvaliteto in zanesljivost osebe, ki bo opravljala varstvo. Pomembno je, da imajo znanje in ustrezen odnos do živali.
Znanja ni nikoli dovolj, kaj šele preveč …
Pri želenih živalih se najprej posvetujmo s strokovnjaki za določeno vrsto, če je ta žival za nas primerna. Nujno je, da čim več izvemo o tej živali, da bomo zanjo lahko ustrezno skrbeli. Pridobivajte znanje, veliko boste izvedeli preko interneta (tudi forumov), knjig, pogovorov z ljudmi, ki so poznavalci določenih živali. Pozanimajmo se o kvalitetnih veterinarjih za to živalsko vrsto v našem okolju ter se posvetujmo tudi z njimi.
Znanja pa ne iščite pri trgovcih za živali, saj imajo zelo pomanjkljivo ali celo nično znanje, kar pa včasih skušajo prikriti z napačnimi informacijami o živalih. O trgovcih boste veliko izvedeli tudi preko forumov (informacije o redkih kvalitetnih izjemah med trgovci pa vam posredujem sama le preko elektronske pošte.). Največ zanemarjanja ali mučenja živali ne nastane zaradi hudobije, temveč zaradi neznanja in brezbrižnosti. Človek skomigne z rameni, žival pa trpi.
Če pa vseeno gre kaj narobe …
Če se kljub dobri skrbi za žival slučajno zgodi kaj nepredvidljivega, poskusimo najprej najti sami nov kvaliteten dom, to smo dolžni storiti tudi po zakonu. Če tega ne zmoremo sami, prosimo za pomoč tudi lokalno društvo za zaščito živali ali zavetišče.
Pravočasno, če se le da, da bodo zagotovo lahko pomagali, pri tem pa vedimo, da drugi niso dolžni urejati zadev namesto nas. Upoštevajte, da je menjava doma in lastnika za žival hudo stresna okoliščina.
Vaša vprašanja, mnenja, in predloge mi lahko pošljete na barbara@roka-roki.si .
